V zadnjem času lahko na družbenih omrežjih opazimo vedno več objav in komentarjev brez filtra. Ljudje pogosto pozabimo, da vsaka zapisana beseda, vsaka slika, vsaka objava, vsak komentar nekaj pove – ne o drugih, temveč o nas samih. Tudi tisti, ki bi naj s svojim delom in vzgledom širili zavedanje, zdravljenje, podporo in povezovanje, se včasih ujamejo v presojanje, primerjanje in celo obsojanje. Res je, vsi, ki smo tukaj, smo samo ljudje.

A kljub temu se tukaj pojavi pomembno vprašanje:
Ali sploh obstajajo dobri in slabi terapevti ali svetovalci?

Po mojem občutku – ne.
Obstajajo le različni nivoji zavesti.

Vsak človek deluje iz svojega trenutnega zavedanja, iz svojih izkušenj, iz svoje energije. In vsak, ki pride do določene osebe, pride tja z razlogom. Na dušnem nivoju ni napak. Tudi izkušnje, ki jih morda na prvi pogled doživimo kot “slabe”, imajo svoj namen.

Pogosto slišimo tudi besedo “kopiranje”. Ali je na energijski ravni to sploh mogoče? In ali je na energijskem nivoju to sploh pomembno?

Vsak izmed nas je unikaten. Vsak nosi svojo frekvenco, svoj zapis, svoj način izražanja. Res pa je, da obstaja kolektivna zavest – prostor, kjer smo vsi povezani. Iz tega istega vira vsi črpamo ideje, navdihe, uvide. Zato ni nič nenavadnega, da se določene stvari ponavljajo ali da več ljudi pride do podobnih spoznanj.

Ampak morda to sploh ni bistvo.

Bistvo je:
Na kakšnem nivoju delujemo?
Ali delujemo iz svetlobe ali iz ega?
Ali želimo drugim dobro ali se z njimi primerjamo in tekmujemo, morda se na nezavedni ali celo zavedni ravni poveličujemo kot večvredni in boljši?

Tudi sama sem se nekoč vprašala:
Ali obstaja konkurenca?

Moj odgovor je bil – ne.

Ker če je vse energija, potem vsak izmed nas vibrira na svoji frekvenci. In iz te frekvence k sebi priteguje točno tiste ljudi, ki so z njo v resonanci. Tega ne zmanjka. Ni omejeno. Ni nekaj, za kar bi se morali boriti.

Konkurenca je v resnici le odraz strahu:
– da nismo dovolj dobri
– da ni dovolj
– da bomo ostali brez.

A svet v katerem živimo, je svet obilja. Narava, življenje, ljudje – vse kar nas obdaja je neskončna raznolikost in potencial.

Če delujemo drug proti drugemu, v resnici delujemo proti sebi.

Zato vprašanje ni, kdo je boljši.
Vprašanje je, kdo je bolj usklajen sam s sabo. In z nami.

In če že res obstaja konkurenca…
in če me nekdo “kopira”…

Me to sploh moti?

Ne.
Ker to pove le eno – da sem nekomu lahko navdih. In to je nekaj lepega.

Na koncu ni pomembno, kdo ima prav.
Pomembno je, kaj oddajamo.

Zato vedno pojdite tja, kamor vas vleče.
K tistemu, ki ga začutite.
Tisti je pravi za vas.