LJUBEZEN

Februar je mesec ljubezni. Letošnjega februarja se še posebej veliko dogaja na področju odnosov. Pravijo, da ko umremo, potujemo skozi tunel na koncu katerega je bela svetloba. Na drugi strani naj bi nas pričakalo svetlobno bitje, ki nam za konec naše poti postavi dve vprašanji. Glasita se: » Kaj si se naučil in koliko si ljubil?«

To je trenutek, ko bi kot duše dali vse, da bi se lahko vrnili nazaj in naredili vse tisto, česar nas je bilo v življenju najbolj strah, a možnosti povratka takrat več ni.

Ljubezen je poleg učenja največji smisel in bistvo vsega življenja. Zares živimo šele takrat, ko ljubimo. A večina nas, ki smo tukaj pa vemo kako zelo presneto težko se je zares odpreti, pokazati svoja resnična čustva, samo ljubiti osebo pred nami povsem brez vseh pričakovanj, da bomo dobili nazaj, to kar smo dali, brez strahu, da bomo prizadeti ter samo biti pred drugo osebo to kar v svojem bistvu v resnici tudi smo.

Ljubezen.

Zares živimo šele takrat, ko ljubimo. Zares živeti pričnemo in zares spustimo, ko nimamo več kaj izgubiti. Ko se zavemo svoje minljivosti in tega, da je vsak naš trenutek lahko zadnji. Ko imamo pred sabo osebo, ki nam pomeni vse na tem svetu in se zavemo, da je prav vsaka sekunda z njo, lahko trenutek, ko jo vidimo zadnjič. To je trenutek, ko resnično spustimo vso razočaranje, vso bolečino, vse zamere in rane. Ko spustimo popolnoma vse brez vseh vprašanj in damo v odnos in v tisti trenutek čisto celega sebe. Popolnoma.

Ko bi le vedeli, da smo ljubezen. Danes. Zdaj v tem trenutku. Ljubezen pozdravi vse. Ljubezen čudežno pozdravi vse  in je rešitev za prav vse.

Ljubezen je odprto srce.

Naj letošnji februar in Valentinovo ne bo še en skomercializiran praznik, ampak naj tokrat ljubezen zmaga v nas. Tista prava, resnična, ki jo začutimo v svojem srcu in ne površinska, kot jo vidimo idilično prikazano v romantičnih filmih in na socialnih omrežjih.